Brasinolid

Brasinolid je nova vrsta regulatorja rasti rastlin, ki so ga ameriški kmetijski znanstveniki prvič odkrili leta 1970. V primerjavi z drugimi petimi regulatorji rasti ima Brassinolakton enosmerno oprijemljivost in se imenuje šesti razred rastlinskih hormonov. Danes za analizo te komponente upam, da boste lahko razumeli pravilno uporabo Brassinolactone.

Brasinolid ni listno gnojilo. Foliarno gnojilo je hranilno gnojilo (npr. Fosfor, kalij, boro, cink, redke zemeljske elemente, aminokisline itd.), Ki lahko vpliva na rast pridelka, če jih primanjkuje. Brasinolid sam nima prehrane. Posredno uravnava rast pridelka z uravnavanjem endogenega hormonskega sistema rastlin in ima dobro združljivost s foliarnim gnojilom.

Vloga Brassinolactona

1. Spodbujajo koreninsko rast pridelkov v fazi sadik

Uporablja se kot obdelava semen ali semensko razprševanje, ki je očiten učinek, ki spodbuja rast na korenine sadika riža, pšenice, koruze, širokega fižola, tobaka, zelenjave in drugih pridelkov, v primerjavi s kontrolo, sveža teža korenine se je povečala za 20%-- povečala se je za 20%- 50%, suha teža pa se je povečala za 15%-107%.

2. Spodbujanje rasti v vegetativnem obdobju

Brasinolid ima dvojni učinek spodbujanja delitve celic in raztezka celic, hkrati pa lahko poveča vsebnost klorofila v listih, poveča fotosintezo in poveča kopičenje fotokontraktilnih izdelkov, tako donos.

3. Spodbujanje rasti sadja v reproduktivnem obdobju pridelkov

Brasinolid lahko izboljša stopnjo kalitve cvetnega prahu, spodbuja raztezanje cvetnega prahu in olajša gnojenje rastlin, da bi izboljšali stopnjo nastavitve semena in stopnjo nastavitve sadja. Število zrn in teža zrn pridelkov se je v zreli fazi povečala, plodovi melon in sadja pa so pokazali enakomerno sadje, kar je izboljšalo kakovost pridelkov.

4. Povečajte stresno odpornost

Po vstopu v rastlinsko telo Brasinolid ne samo poveča fotosintezo, spodbuja rast in razvoj, ampak tudi spodbuja aktivnosti nekaterih zaščitnih encimov v telesu rastlin, kar lahko močno zmanjša poškodbo normalne funkcije, ki jih povzročajo škodljive snovi (na primer malondialdehid itd. .), ki ga proizvaja rastlinsko telo pod stresom.